V četrtek, 7. 2. 2019, nas je obiskal raper Zlatko. To je bila naša nagrada za trud ,ki smo ga vložili v pridno zbiranje stare električne in elektronske opreme. Kot nekateri že veste, smo zbrali skoraj 19 ton.
Preden pa je Zlatko sploh prišel, smo morali pridno vaditi za proslavo ob Prešernovem prazniku. S sošolcem Janom Breznerjem pa sva bila zadolžena za govor pred njegovim nastopom. Prešernova proslava se je odvijala in priznam, da sem postajala vedno bolj nervozna, ker sem vedela, da bo kmalu prišel moj čas, da stopim na oder. Pogledala sem učiteljico Sabino, ki je bila tudi nervozna, saj je Zlatko zamujal. Janu sem na uho prišepnila : » Joj, kaj pa naj, če ga ne bo« ? Pogledala sem sošolke na tribuni, ki so mi veselo mahale in kazale, da bo vse v redu.
Jan je na kratko povzel, kaj se je dogajalo tisti, dan, ko smo izvedeli, da smo zmagovalci in ko je napovedal našega gosta, sem nervozno odkorakala do njega, prijela mikrofon in zagledala to gromozansko publiko. V mislih sem si govorila: »Wow, kakšna publika!«. Vedela sem, da mi bo uspelo, a upala sem, da se ne bom zmotila. Predstavila sem Zlatka, nato pa ga povabila k sebi. Glede na to, da je raper, nisem pričakovala, da bo imel tak način, da mi bo stisnil roko in me prijazno pozdravil. V moji glavi so divjale misli : »Tanaja, ne zamudi priložnosti, nima vsak takšne«. Začela sem ga intervjuvati in takoj, ko sem mu postavila prvo vprašanje, sem že bila bolj sproščena. Medtem ko sem ga pozorno poslušala, sem gledala tudi malo okrog sebe. Videla sem učiteljico Ozmec, kako mi kaže palec in se mi smeji. Tudi druge učiteljice so se mi smejale. Na koncu sem se mu tudi zahvalila in mu povedala, da ga sedaj prepuščam publiki. Kar hitro sem hotela z odra, nakar mi je Zlatko rekel: »Ej, ej , ej, mlada dama«! Stisnil mi je roko in se mi zahvalil, občinstvo pa je prosil, naj mi nameni velik aplavz. Ko sem zaslišala, da je cela dvorana ploskala meni, se je na mojem obrazu prikazal velik nasmešek. V tistem trenutku sem postala zelo ponosna nase, glede na to, da sem prvič stala pred tako veliko publiko. Vsa vzhičena sem odkoraka z odra, nakar mi je učiteljica Ozmec rekla: »Super si bila Tanaja!« Priznam, da sem imela velik nasmešek, kot že dolgo ne.
Sledil je Zlatkov koncert, v katerem smo vsi neizmerno uživali. Všeč mi je bilo, da je bil med nami. Ko se je koncert bližal koncu, sem šla med sošolce in sošolke, ki so mi povedali, da sem bila super in vidijo, da res uživam v tem. Na stopnicah me je ustavila še gospa Severina in mi je rekla : » Ej Tanaja, čestitam, komaj si prišla pa že razturaš!« Tudi na hodniku in okrog sebe sem slišala »Bravo, Tanaja.« Teh občutkov se res ne da opisati. V veliko čast mi je bilo biti del tega. Zagotovo mi bo ta dan ostal v spominu za vedno!
Zapisala: Tanaja Žunko, 9.a
Nedavni komentarji